V Škofji Loki se je zaključila pravljica, o kateri smo lahko pred nekaj leti le sanjali. Pa se je le uresničilo. Na Podnu se je slovenska reprezentanca prvič v zgodovini zoperstavila reprezentanci, ki se na lestvici najboljših nahaja med prvimi štirimi. Seveda se je marsikdo zavedal, kakšne igralce bodo lahko videli na delu, poleg tega pa je bila lokacija zelo ugodna za prav vsakega floorball navdušenca. Pričakovati je bilo, da bo Poden pokal po šivih in tako je tudi bilo. Na vseh tekmah slovenske reprezentance (na tekmi z Lihtenštajnom jih je bilo dobrih 500) je bilo na tribunah več kot 800 gledalcev, ki so pričarali zares noro vzdušje. Po štirih letih smo bili Slovenci zopet v igri za nastop na svetovnem prvenstvu, ki so ga po letu 2008 skrčili na 16 reprezentanc, zato je za uvrstitev potrebno priti skozi sito reprezentanc na kvalifikacijskih turnirjih, ki se igrajo po različnih kontinentih. Žreb nam je določil precej neugodno skupino, saj smo bili zaradi odstopa v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu označeni kot nižje uvrščena reprezentanca. Z zavedanjem, da bo potrebno premagati Italijo, Srbijo in Lihtenštajn, smo bili odločeni da presenetimo Čehe in Norvežane in jim odščipniti kakšno točko, da bi si lahko teoretično že priborili vstopnico. 
Proti Norvežanom nam je kazalo odlično, vendar se je 6. uvrščena reprezentanca v zadnjih 15. minutah po izenačenju na 2:2 prebudila, prestavila prestavo višje in nas premagala za 5 zadetkov. Vse bolj smo bili blizu cilju, saj smo visoko zmagali Lihtenštajn, Italijo in Srbijo, nato pa smo morali priznati premoč Čehom, ki so pokazali, zakaj so na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojili bron. Premagali so nas z rezultatom 11:0. Ker po tej tekmi še nič ni bilo odločeno, smo bili na trnih vse do nedeljskega jutra, ko so bile na sporedu še zadnje tekme v ostalih evropskih skupinah. Zaradi slabše razlike v zadetkih smo na koncu v boju za prvo ali drugo mesto med tretje uvrščenimi reprezentancami v evropskih skupinah dosegli četrto mesto in ostali praznih rok. Razočarani smo se na koncu vseeno lahko potolažili z mislijo, da smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh in do zadnjega piska niti pomislili nismo o predaji. Definitivno je to izkušnja, ki je nikoli ne bom pozabil. Kot je rekel Luka: “Na turnir smo prišli kot soigralci, domov pa odšli kot prijatelji”. Vsakemu mlademu igralcu privoščim, da v prihodnosti častno zastopa Slovenijo. Naj bo to cilj, da se na svoji poti v vsakem trenutku izkažejo in potrudijo kljub temu da je kdaj težko. 
Slike in rezultate dobite na spodnjih povezavah:
https://www.youtube.com/user/iffchannel -> Posnetki
https://www.flickr.com/photos/iff_floorball/ -> Slike
http://www.floorball.org/pages/EN/Mens-WFCQ-2016-EUR4-Slovenia -> Rezultati
AŠ
foto: Igor Martinšek
