Ne tako obetaven je bil vremenski vikend napovednik, ko smo opravili še zadnji trenerski sestanek in, kot smo že vajeni, pri četrtkovem pakiranju opreme iz dvorane v kombi prehiteli večji jesenski naliv. A ko smo v petek staršem pomahali v slovo in peljali proti Primorski, se je vreme že popravilo, v Ajdovščini pa nas je pozdravil prijeten topel vetrič. In malo manj prijetni komarji. Nič kaj se nismo pritoževali in po krajši namestitvi v sobe hitro odšli na prvi zbor ekipe. Razložili smo pravila, razdelili nove klubske kapice, za konec pa v športnem duhu zaključili točko z zabavnimi igricami.
Po večerji je sledil sprehod z večernim obiskom notranjega bazena – tokrat so nas pričakale prazne proge. Verjetno si je lokalni plavalni klub vzel prost dan, ko so trenerji videli naše ime na rezervaciji termina. V takšnih primerih se očitno izplača biti malo bolj glasen in razigran. Privoščili smo si uro in pol prostega programa, trenerji pa smo lahko z navdušenjem le opazovali otroke, kako so se lepo zaposlili. Kaj hitro smo se jim pridružili tudi mi.
Osušili smo glave in podelili nekaj “izgubljenih” oblek, z odhodom pa napovedali čimprejšnji počitek. Čakal nas je dolg in naporen sobotni program. Kljub zavedanju, kako pomembna je regeneracija v športnikovem urniku, se je tista prava tišina pojavila z nekajurno zamudo. Tudi trenerji smo še pilili končni program za prihajajoči dan. Kot je v naši navadi, je bilo spet čisto preveč norih in malo bolj norih idej, katere smo morali uskladiti.
Sobota, dan #2
Zbudili smo se v vetrovno a suho jutro in ga izkoristili za krajšo telovadbo. Starejši po svojem programu, katerega so pripravili poraženci iger petkovega programa, mlajši pa z manjšo pomočjo trenerjev. V tempu, prilagojenemu praznim želodčkom, seveda. Po zajtrku smo skupaj odšli v telovadnico in pripravili igrišče za treninge. V dopoldanskem sklopu je bila na sporedu joga za starejši selekciji, florbal in družabne igre na prostem. Rahlo utrujene noge smo pretegnili na poti nazaj v hostel, pojedli kosilo in odšli na počitek. Aktivni počitek s ping pongom, kartami in kar je najbolj pomembno – brez telefonov.
Popoldne smo izkoristili za drugi del programa v dvorani, po večerji pa smo si privoščili družabni večer v obliki tekmovanja v različnih spretnostih. Športni kviz, igra “z balonom in florbal žogicami”, “tetris s stožci”, “ping pong ciljanje lukenj” in “tenis malo drugače” so bili težki in malo manj težki izzivi za mlade možgančke in živčke. Na koncu je zmagal ekipni duh in nekaj sreče pri izbiri dvojnih točk, pri naključno izbranih igrah. Šlo je na tesno. A levji delež so opravili tudi najmlajši. Pohvale!
V soboto zvečer s spanjem ni bilo težav, tišina je dokaj hitro ovila spalni del objekta Hiše Mladih. Tudi punk koncert v spodnjem nadstropju ni kaj dosti motil zgornjih prebivalcev, trenerji pa smo spet pilili. Tokrat je bil na vrsti nedeljski program, ki smo ga bili prisiljeni malo skrajšati. Preostanek idej pa smo zapisali za naslednje leto.
Nedelja, dan #3
Tiho je ostalo tudi na jutranji nedeljski telovadbi. Malo se je poznalo, da smo soboto dodobra izkoristili. A čakal nas je še dobršen del športa. Najprej smo se peš odpravili do izvira reke Hubelj, potem pa skok v telovadnico. Jutro je hitro švignilo mimo, noge so se ogrele in kot vsa leta prej – florbal igre kar ni bilo dosti. Zaključili smo malo čez uro in se odpravili na zadnji obrok. Pospravili prtljago, malo odpočili noge in odšli na zaključni del v veliko telovadnico. Otrokom smo pripravili krajši poligon in odigrali medsebojno tekmo. Končali smo s prijateljskim stiskom rok, skupinsko sliko za spomin in nasmeški na obrazu. Z mislijo na dom smo kaj hitro pospravili opremo in se ob 17h odpravili proti Žirem. V pričakovanju domačih smo se pred dvorano hitro poslovili in kmalu je bilo vse spet po starem – a z novo dogodivščino v žepu. Kratko a prijetno sladko. In prvič po treh letih tudi suho. V upanju, da smo izvedli dober kamp, smo ponedeljkovo popoldne oznanili kot florbala prost dan in ga izkoristili za počitek. Tudi za krajšo brainalizo o vsem dogajanju v Ajdovščini. Dobrem in slabem. Na koncu je po enem tednu prespanih noči več tistih dobrih. Zagotovo in z največjim veseljem se naslednje leto zopet prijavim na trenersko pozicijo za Wajdušna vol. 5.
Zahvalili bi se radi vsem, ki so pomagali pri realizaciji tega čudovitega projekta. V prvi vrsti staršem za zaupanje. Podpori vsem članom v obliki financ podjetjema EMOK, d.o.o. in Iztok Miklavčič s.p. Z denarjem smo zagotovili res ugodno ceno za naše varovance. Podjetju Norica se zahvaljujemo za izposojo kombija, podjetju ŽustAl za izposojo osebnega kombija za prevoz otrok, Štrobotu za podarjene šild promo kape in Občini Žiri za izposojo ograd.
Rad bi še omenil vseh 5 trenerjev/nadomestnih mater/očetov, sotrpinov, ki so poskrbeli za zabavno, varno in prijetno okolje vseh 26 otrok, kateri so se podpisali pod četrto epizodo kampa Wajdušna 2024. Čego, Maj, Zerly, Primož, Riđo.. Upam, da vam je vikend dal energije za celotno sezono! Hvala za prijeten skupen čas in vaš neprecenljiv trud.
Anže